Sašo Lašič, dipl. fiziot.
Večina bolnic z invazivnim rakom dojk se zdravi kirurško. Invazivni rak dojk lahko prek limfnih žil zaseva v področne (največkrat pazdušne) bezgavke, zato hkrati z operacijo na dojki izvedejo še operacijo področnih bezgavk.
Pri približno 20% pacientov, katerim so bile odstranjene področne bezgavke skupaj z okolnim maščevjem (disekcija bezgavk), se pojavi limfedem. Pri polovici teh pacientov bo prišlo do nastanka limfedema v prvem letu po operativnem posegu. Pri ostalih pa se bo pojavil kasneje, lahko tudi več let po posegu, zaradi trajne preobremenjenosti preostalih limfnih žil in bezgavk.
Sekundarni limfedem je prekomerno kopičenje tekočine, bogate z beljakovinam, v zgornji okončini in/ali trupu, kot posledica poškodb limfnega sistema (limfnih žil in bezgavk). Najpogosteje gre za poškodbe zaradi operativnih posegov v sklopu kirurškega zdravljenja raka dojke (mastektomija, odstranitev bezgavk) in radiološkega obsevanja, ki povzroča fibroze.
Pacienti naj bodo po operaciji pozorni, če se v prizadetem delu telesa pojavi:
- občutek teže, polnosti v roki ali dojki
- občutek napete kože
- občutek tesnega rokava oziroma oblačila, ure, prstana, zapestnice
- občutek »kepe« oziroma »žogice« v pazduhi
- zmanjšana gibljivost v ramenu ali zapestju
- mravljinčenje, drevenenje po roki in prstih
Otekanje, ki je povezano z limfedemom, je bolj pogosto ob višjih temperaturah zraka, po večjih fizičnih obremenitvah in ob dalj časa trajajoči neaktivnosti (dolgotrajni letalski leti). Povečano otekanje opažajo pacienti tudi proti koncu dneva.
Komplikacije limfedema
Limfedem je napredujoče obolenje, ki povzroča neželjene spremembe na tkivih. Razvija se v stopnjah oziroma stadijih.
Stadij 0 – latentna faza: transport limfne tekočine zmanjšan, vendar še zadosten, oteklina še ni prisotna. Možen občutek togosti, okorelosti, teže, polnosti ali bolečine v zgornjem udu. Stadij lahko traja več mesecev ali let.
Stadij 1 – spontano reverzibilna faza: akumulacija z beljakovinami bogate limfne tekočine. Če pritisnemo s prstom v edem, je ta mehak, ostane globoka vdolbina nekaj časa. Edem se zmanjša že z dvigom okončine.
Stadij 2 – spontano nereverzibilna faza: Dvig okončine edema več ne izboljša. Če pritisnemo s prstom v edem, je le-ta trd, ostane plitka vdolbina. Edem se izboljša oz. zmanjša le z ustrezno terapijo.
Stadij 3 - nepopravljivo stanje - elefantiaza: Nastaja fibroza – razrast vezivnega tkiva in skleroza, spremembe na koži: papilomatoze, hiperkeratoze, hiperpigmentacija… Zmanjšana imunska sposobnost kože.
Študije so pokazale, da je limfedem, odkrit v stadiju 0 ali stadiju 1, reverzibilen, v stadiju 2 in 3 pa več ni. Zelo pomembno je torej zgodnje odkrivanje in čimprejšnje posredovanje oziroma začetek terapije, s čimer se zelo zmanjša možnost razvoja kroničnega limfedema ter nastanka komplikacij povezanih z njim.
Poleg klinične slike in ugotavljanja znakov limfedema, nam je v pomoč pri zgodnjem odkrivanju zastajanja in kopičenja limfne tekočine lahko tehnologija bio-električne impedančne analize (BIA). Z uporabo le-te lahko natančno in ločeno izmerimo količino tekočine znotraj in zunaj celic v posamezni telesni okončini (roki).
Ugotovitve kažejo, da lahko zgodnja intervencija in spremljanje pacientov, že pred in kasneje po operaciji, s tehnologijo bio-električne impedančne analize (BIA) znatno zmanjša vpliv limfedema na bolnike z rakom dojke. Tehnologija BIA je pri odkrivanju limfedema natančnejša in zanesljivejša od merilnega traku.
Limfedem se brez posredovanja oziroma strokovne obravnave postopno povečuje in lahko preide v obsežen kronični limfedem. Telesna okončina – roka postane težka in okorna. Zmanjša se obseg gibljivosti in funkcija uda. Zaradi povečevanja obsega se posledično tanjša plast kože, pojavljajo se kožne spremembe. Zaradi kopičenja beljakovinsko bogate tekočine v tkivu se prične formirati fibrozno tkivo. Le-to ovira dovod kisika in hranljivih snovi v tkivo in s tem se zmanjša zmožnost celjenja ran in regeneracije samega tkiva. Beljakovinsko bogata tekočina pa je hkrati tudi idealno gojišče za bakterije, ki povzročajo okužbe (šen, celulitis) in kožne razjede. Pri več let prisotnih in nezdravljenih limfedemih, lahko posledično pride do oblike izredno malignega raka poznanega kot limfangiosarkom (Stewart Treves Syndrome).
Terapija limfedema
Kombinirana dekongestivna terapija (KDT) je zlati standard in je odlična terapevtska izbira tako pri preventivni kot pri kurativni obravnavi postoperativnih zapletov onkoloških bolnikov, pri katerih je limfedem pogosto nujno kolateralno zlo. Je mednarodno priznana kot najbolj uspešna pri celostni obravnavi limfedema. Vedno, kadar je človeško telo podvrženo kakršnimkoli preizkušnjam v smislu karcinomskih obolenj je limfni sistem zaradi utrpelih poškodb dodatno upešan in deficitaren. KDT zajema sledeče segmente:
- Ročna limfna drenaža - specialna ročna tehnika
- Kompresija – kompresijsko večplastno povijanje
- Dekongestivna vadba – izvajanje terapevtskih vaj s kompresijsko povitim delom telesa
- Nega kože kot preventiva pred infekcijami
Samozaščitno oziroma preventivno ravnanje za bolnike z limfedemom
- Izogibanje poškodbam prizadetega edematoznega predela
- Dezinfekcija tudi neznatnih ranic
- izogibanje izpostavljanju ekstremni toploti ali mrazu
- nošenje udobnih, ne pretesnih oblačil
- izogibanje preobremenitvam oziroma nošenju težkih bremen v prizadeti roki
- vzdrževanje optimalne telesne teže in skrb za uravnoteženo prehrano
- izvajanje redne telesne aktivnosti
