Hinko Mlakar, dipl. fiziot
Bolečina v križu ni le težava posameznika, ampak obremenjuje celotno družbo, saj spada med najpogostejše in zapletene zdravstvene probleme, s katerimi se pogosto srečujemo fizioterapevti. Približno 70 % vseh ljudi med 35 in 55 letom doživi nespecifično bolečino v križu, od tega jih ima kar 40 % stalne težave. Običajno se kaže s sočasno mišično-skeletno bolečino in je pogostejša pri ženskah.
Obstajajo različne klasifikacije bolečin v križu, ki temeljijo na različnih spremenljivkah: vzrok bolečine (specifični ali nespecifični), značilnostih znakov in simptomov (mehanski ali vnetni) in trajanju (akutna, subakutna in kronična). Prav tako je treba razlikovati med preprosto bolečino v križu, ki je na fiksni lokaciji v križu in ne seva v spodnje okončine ter sevajočo bolečino v križu, ko bolečina seva v spodnje okončine.
Intervencije oz. postopki, ki se v fizioterapevtski obravnavi uporabljajo za zdravljenje bolečin v križu so različni.
Maitlandov koncept izstopa med možnimi načini zdravljenja, ki jih lahko izberemo med naborom fizioterapevtskih postopkov. To je tehnika manualne terapije, ki zajema individualizirano obravnavo na podlagi kliničnih odkritij (začetni razgovor – C/O , fizični pregled – P/E in terapija). Ta koncept manualne terapije je razvil avstralski fizioterapevt Geoffrey Douglas Maitland sredi 20. stoletja in ima naslednje značilnosti: kombinacija teoretičnega znanja in klinične slike posameznika, kontinuirano klinično sklepanje in uporaba gibalnih diagramov.
Koncept uporablja mobilizacijo v različnih ravninah in vključevanje različnih nevralnih struktur.
V tem konceptu izstopa pomen kliničnega razmišljanja, povezanega z izčrpnim procesom ocenjevanja pacienta, osredotočenega na vzpostavljanje vzročno-posledične zveze za pacientovo disfunkcijo. Poleg tega temelji na biopsihosocialnem modelu, vzpostavljenem z Mednarodno klasifikacijo delovanja, invalidnosti in zdravja (ICF), ki vključuje upoštevanje individualnih, socialnih in kontekstualnih dejavnikov pacienta in njegovega kliničnega stanja.
Obstajajo znanstveni dokazi, da so pri osebah z bolečino v križu tehnike mobilizacije in manipulacije po Maitlandovem konceptu, ki se uporabljajo pri obravnavi hrbtenice, kratkoročno učinkovite pri zmanjševanju bolečine. Učinek teh tehnik običajno opazimo v kombinaciji s kinezioterapijo, čeprav imajo druge intervencije, kot je edukacija pacientov, prav tako pozitiven učinek.
